Zdaj govori vodja obrambe pred točo v mariborskem letalskem centru

»Drugega nam ni preostalo, kot da smo znižali ostale stroške.«

»Dogovarjamo se z ministrstvom, da bo letališče tako kot nekoč za Letalski center Maribor odprto tudi po uradnem delovnem času, a še ni čisto dorečeno.«

»Povsem se toče ne bo dalo nikoli preprečiti. A če na leto ubranimo en sam oblak, ki povzroči 15 milijonov evrov škode, je vsako vlaganje v to preventivo upravičeno.«

»Te nevihte spremlja orkanski veter, ki je glavna težava.«

»Če pogledate točo, ki je padla na območjih, kjer ni obrambe pred točo, na primer na Krasu, Dolenjskem in Celjskem, in to, ki je padala na Dravskem polju in v Prekmurju, ni primerjave.«

»En dan zjutraj nismo mogli poleteti, ker je tako hudo pihalo, da se ni dalo odpreti vrat hangarja, kaj šele, da bi kaj drugega delali.«

»Problem je, da smo dežela, ki ima hribe in doline, in ko takšna supercelična nevihta pride razvita k nam, nimaš več česa narediti. Takrat, ko je to razvito, je to energija nekaj atomskih bomb. Takrat so vzgonski tokovi tako močni, da bi raztrgali tudi veliko letalo.«

»Če bi imeli takšna letala, bi lahko delali dosti prej. To so letala, ki lahko gredo visoko, ki imajo kabino pod pritiskom.«

»Avstrijci imajo za polovico manjše območje na Štajerskem dve obrambi pred točo, vsako ima štiri do pet letal. Mi pa delamo z boljšim deležem uspeha z enim letalom. Očitno znamo.«

»Sloveniji marsikaj ni jasno, kar je jasno celotnemu svetu, v naši državi na žalost nimamo strokovnjakov s tega področja.«

»Nevihte se bodo ponavljale, letos je dobesedno noro leto. Vreme se spreminja, intenzivnost neviht je dosti večja, zato bo treba več vložiti v preventivo. Mi se pač trudimo po svojih najboljših močeh, kolikor lahko naredimo s tem šibkim financiranjem.«

»Za ta denar bomo skušali narediti, kolikor lahko.«